Tokratna spomladanska ekskurzija je bila namenjena Ljubljanskemu barju. Res smo se ves dan gibali na njegovem obrobju.
Na Vrhniki smo obiskali rojstno hišo velikana slovenske književnosti in – ne boste verjeli – v podobi vodnika nas je pričakal kar sam Ivan Cankar. Na prijeten način nam je približal svoje življenje in predstavil nekaj odlomkov iz tudi po toliko desetletjih še vedno aktualnih del.
In že smo odhiteli v Bistro, da smo se v poslopjih nekdanjega samostana posvetili tehniškim mojstrovinam izumiteljev in kasneje izdelovalcev najrazličnejših tehniških predmetov. Največ zanimanja so pritegnili avtomobili, tudi tisti, ki jih je za darilo dobil nekdanji predsednik skupne države.
Od Bistre do pol ure oddaljenega Iga vodi cesta ob robu Ljubljanskega barja. Preden smo se namenili v Hišo narave in kolišč – Morostig, smo se osvežili v bližnjem lokalu, saj je bil dan kar topel, tako topel, da smo izpustili enourni pohod do kolišč. So nas pa v sodobno zasnovanem muzeju dobro poučili o prazgodovini ljudi, ki so se tu naselili pred nekaj tisoč leti.
Medtem ko smo bili mi na ogledih, so v bližnji vasi v znanem lokalu Mars za nas kuhali kosilo. Še vožnja s postankom in zunanjim ogledom Plečnikove cerkve sv. Mihaela v Črni vasi – ki pa si je ob sredah žal ni mogoče ogledati znotraj – in bogat program ekskurzije se je iztekel. Za konec smo uporabili zanimiv rek iz anekdote pisateljice Milene Šmit: »To noč bom zaspal manj neveden.«
Milena Jesenko
